Tisočletja stara terapija lahko uspešno pomaga pri: revmi, artritisu, visokemu pritisku, glavobolih, astmi, išiasu, nevralgijah, hematomih, trombozi, holesterolu, multiplasklerozi, fibromialgiji, als, bolečinah, športnih poškodbah, alchajmerju, parkinskonu, okrevanje po možganski kapi, po infarktu, boreliji, avtoimunih boleznih, pri raku so uspehi a še v testni fazi, ter še več kot 50 drugih obolenj. Za večino navedenih bolezni obstajajo uradne raziskave, ki potrjujejo uspešnost
in rezultate.
Čebelji strup nastaja v strupnih žlezah na koncu čebeljega zadka. Od tam
je speljan kanalček do žela, s katerim čebela piči. Na koncu žela so
nazaj obrnjene kljukice, tako da po piku čebela žela ne more več
izvleči. Želo živi izven čebele toliko časa, da mišičje iztisne vsebino celotnega strupnega mešička. Čebelarji pridobivajo čebelji strup tako, da pred žrelo panja nastavijo električno
dražilno ploščo, v katero čebele pikajo in izločajo strup, pri tem pa se
ne poškodujejo. Uporabljajo ga uspešno pri terapiji revmatoidnega artritisa in
multiple skleroze, ter več kot 60 drugih bolezni.
Želni aparat
Čebele strup v žival vbrizgajo s pomočjo žela. Z želom so opremljene le
delavke in matica, troti ga nimajo.
Leži znotraj sedmega zadkovega obročka in je nastalo s preobrazbo 8. in
9. zadkovega obročka.
Želo je zgrajeno je iz treh delov – žlebiča in dveh bodalc. Žlebič ima
na koncu tri pare majhnih stranskih zobcev, bodalci pa imata 9-10 nazaj
ukrivljenih kaveljcev. Ob obeh robovih žlebiča tečeta dve tirnici po
utorih, ki jih imata bodalci po vsej svoji dolžini. Zato se bodalci
lahko pomikata le naprej in nazaj. V sredini med njima nastaja strupni
kanal. Žlebič se na zgornjem koncu razširi v betičast nastavek, ki je
povezan s strupnim mehurjem, ki predstavlja rezervoar dolge ozke strupne
žleze.
Kadar čebela vbada, ukrivi zadek navzdol ter potisne bodalci in žlebič v
podlago. Bodalci se izmenično premikata in se s kaveljci oprijemljeta
notranjih robov rane in tako želo prodira vse globlje, obenem pa se vanj
iztiska strup.
Kdaj začne nastajati strup v strupnih žlezah?
Ob izleganju čebele je strupni mehur popolnoma razvit, strup pa šele
začenja nastajati.
Po 15-20 dneh ga je v mešičku že približno 0,3 mg.
Njegova količina se nato spreminja glede na letni čas in kakovost paše
in se giblje med 0,3 in 0,4 mg.
Proti jeseni se se količina strupa zmanjšuje in se čez zimo ne spreminja.
Zato piki pozno jeseni in zgodaj spomladi niso tako boleči.
Sestava čebeljega strupa
Čebelji strup je koktejl različnih učinkovin. Želo se zažre globoko v tkivo.
Hlapne snovi iz strupa povzročijo pekočo bolečino.
Encima fosfolipaza A2 in hialuronidaza tkivo nato razrahljata, da se
strup lažje širi.
Melitin je nevrotoksičen, poleg tega pa naredi pore v celice in jih s
tem uniči.
Apamin močno deluje na živčni sistem in povzroča krče.
Poseben peptid povzroči sprostitev histamina iz mastocitov, posledica
tega pa je alergijska reakcija (v najhujšem primeru anafilaktični šok).
K slednji prispevajo tudi apamin, hialuronidaza in predvsem fosfolipaza
A2, ki je glavni alergen čebeljega strupa.
Nekaj histamina prisotnega že v strupu samem.
Alarmni feromon, ki se sprosti ob piku, močno razdraži okoliške čebele,
ki napadejo pičeno mesto.
V strupu so tudi mravljična, klorovodikova in fosforna kislina,
acetilholin ter ioni magnezija.
Čebelji strup deluje aseptično – vodne raztopine strupa 1:50000 so še
vedno sterilne.
KOMPONENTA - DELOVANJE
MELITIN (polipeptid, zgrajen iz 26 aminokislin)
Spada med porine; 4 molekule melitina stvorijo poro v celični membrani,
ki povzroči puščanje celične vsebine in propad celice.
• inhibitorno deluje na centralni živčni sistem
• blokira živčno mišične in ganglijske sinapse
• kontrakcija progastih in gladkih mišic
• mastocitoliza
• antibakterijsko in protiglivno
• protitumorsko
• sproščanje histamina
• poveča prepustnost žil
• hemoliza
• znižanje krvnega tlaka
• protivnetno delovanje
• nima antigenskih lastnosti, kar pomeni, da ga naše telo ne prepozna
kot tujek
• stimulira hipofizo in s tem sproščanje kateholaminov in kortizola;
poveča nivo kortizola v plazmi
• deluje na biološke membrane
apamin (polipeptid iz 18 aminokislin)
• antigenske lastnosti
• delovanje na živčni sistem
• protivnetno delovanje
degranulator mastocitov
• pripisujejo mu močno protivnetno delovanje pri zaviranju razvoja vrste
artritisa
adolapin
• analgetik
• protivnetno delovanje
kardiopeptid
• poveča tako moč kot tudi frekvenco kontrakcije srca z zelo majhnim
učinkom na koronarno cirkulacijo
• deluje proti aritmiji
• stimulira hipofizo in s tem sproščanje kateholaminov in kortizola
hialuronidaza
• depolimerizira molekule hialuronske kisline v tkivu in s tem pospeši
širjenje strupa po tkivu
• poveča prepustnost kapilar
• antigensko delovanje
• anafilaktogen!
fosfolipaza A
• deluje na fosfolipide in na določenih mestih povzroča hidrolizo
estrskih vezi
• preprečuje delovanje trombokinaz, na čemer temelji protikoagulacijski
učinek čebeljega strupa
• mastocitolitična
• sproščanje histamina
• depresor krvnega pritiska
• antigenske lastnosti – je glavni alergen čebeljega strupa
• antagonist stafilokoknega alfa toksina in tetanus toksina
• antitumorsko delovanje
Kako do čebeljega strupa?
Strokovnjaki so do pred kratkim uporabljali strup živih čebel, zdravili
so kar s čebeljimi piki.
V Rusiji so čebele ujeli v kozarec in jih omamili z etrom, pri čemer so
spustile strup na stene kozarca.
Strup se lahko zbira tudi tudi tako, da čebelo prisilimo, da piči
stekleno ploščo in pusti strup na njej.
Novejše zbiranje strupa temelji na draženju z impulzi električnega toka.
Za podlago uporabimo temno steklo.
Uporaba čebeljega strupa
Čebelji strup je specializiran proizvod, ki ga ni veliko na svetovnem trgu.
Večino tega strupa uporabljajo za farmacevtske proizvode pri zdravljenju
sklepnih obolenj itn.
Nepogrešljiv je za desenzibilizacijo pacientov, ki so občutljivi na
čebelji pik.
Zdravilni učinki čebeljega strupa
Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje
številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne
lastnosti.
Potrjeno pa je, da čebelji strup zmanjšuje in odstranjuje bolečine, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma.
Čebelji strup lahko vnašamo v organizem na različne načine in ne le s
piki čebel.
Najenostavnejša je uporaba v obliki mazila, ki ga pripravijo iz čistega
strupa v prahu, belega vazelina in salicilne kisline. Zadnja omehča
površinski del kože in poveča njeno prepustnost.
Vbrizgavanje v kožo - intradermalno - ima določeno prednosti v
primerjavi z zdravljenjem z vbodi.
Uporabimo ga lahko v kateremkoli letnem času, tudi tedaj, ko čebel ni na
voljo, poleg tega lahko natančno določimo količino strupa.
Raw
4
ZELO PREVIDNO!!!!
Zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se lahko s čebeljim
strupom zdravimo le pod strogo kontrolo.
Nevešča uporaba čebeljega strupa lahko povzroči nepopravljivo škodo.
Pri ljudeh, ki so na to snov preobčutljivi, lahko čebelji strup v
najslabšem primeru povzroči celo smrt! Za to je zelo pomembno, da se pred
začetkom terapije opravi alergeni test na čebelji strup. Priporočeno je imeti
pri sebi EPIPEN, ki lahko nevtralizira alergeno reakcijo.
S čebeljimi piki nad revmo in artritis
Večina ljudi se čebeljega pika boji, nekateri zaradi njega potrebujejo
celo psihološko podporo. V bolnišnici v Pekingu pa pacienti v vrsti
čakajo na to, da jih prav čebele zabodejo s svojim želom.
Terapija čebeljih pikov, ki se izvaja s piki na določenih telesnih
točkah, se na Kitajskem izvaja že 3000 let. Metoda je podobna
akupunkturi, vendar se namesto igel uporabljajo čebelja žela. Ključ je
pravzaprav čebelji strup, ki je po besedah strokovnjakov naravno zdravilo.
Zdravniki v bolnišnici Kang Tai Bee, ki zdravi po metodah tradicionalne
kitajske medicine pravijo, da terapija dokazano učinkuje pri zdravljenju
artritisa in revme, enako velja za niz drugih obolenj.
»Terapija s čebeljimi piki ima pozitiven učinek na paciente, ki so jih
prizadele bolezni okostja in z njimi povezane ostale bolezni,« pravi
zdravnik Wang Jing.
»Temelj je čebelji strup, ki vpliva na cirkulacijo, zmanjšuje vnetja in
bolečine,« je še dodal.
V postopku uporabljajo hibridne čebele križanke italijanskih in
perzijskih čebel, ki imajo 0.3 mm dolga žela, nosijo pa okoli 0.3
miligrama strupa.
Zdravniki s pincetami nastavijo čebelo na boleča mesta ali na mesto
akupunkturne točke. Čebele instiktivno zabodejo pacienta.
Želo nekaj minut ostane zapičeno v telo. Koliko čebel se uporabi za eno
terapijo določijo strokovnjaki. V povprečju gre za štiri do pet pikov, pri
najhujših primerih tudi do 30 čebeljih pikov.
***************
Čebelje izdelke so ljudje uporabljali že v antičnih časih. Enako velja
za čebelji strup, le da njegova uporaba ni bila opisana, vse dokler ni
leta 1888 tega naredil naš strokovnjak in zdravnik dr. Filip Terč.
Pozneje smo nanj pozabili, prepričani, da bo sodobni medicini uspelo
pozdraviti vse težave in bolezni, zdaj pa se vračamo k naravi in
tradicionalnim oblikam zdravljenja. Zdravljenje s čebeljim strupom daje
odlične rezultate.
Sodobna farmacija vse bolj išče sestavine v naravi, proizvaja nova
zdravila in jih ima za svoj izum, v resnici pa le povzema naravno
zdravilstvo. Ugotovitve dr. Terča so bile še do pred nekaj desetletji
tako rekoč pozabljene. Zdravnik Franc Grošelj, seveda tudi sam čebelar,
je začel zdravljenje s čebeljim strupom pred nekaj leti spet obujati.
Nabirati je začel izkušnje in primerjal načine, ki so precej bolj v
veljavi v drugih delih sveta, na primer v Vzhodni Evropi ter v Južni
Ameriki, Kolumbiji, Mehiki in drugod. Pomembno je poudariti, da terapije
izvajajo zdravniki sodobne medicine.
Čebelji piki seveda nikoli niso prijetni. Kako si lahko predstavljamo
takšno zdravljenje? »Možnih je več variant,« pojasni dr. Grošelj.
»Čebelam lahko odvzamemo strup z elektronsko stimulacijo. Usmerimo jih
po naelektreni stekleni plošči, pri čemer se razdražijo in oddajajo
strup. Kapljice zberemo in posušimo ter predelamo v mazila, ampule in
druge pripravke, ki jih je treba sterilizirati. Druga in najboljša
možnost pa je, da se na del telesa, ki ga zdravimo, postavi čebelo, ki s
pikom izloči strup po 'naravni' poti, zato je učinek večji.«
Zdravljenje s čebeljimi piki je najprimernejše pri bolečinah v sklepih,
revmi in drugih težavah, kot so obolenja ožilja. Bolnika je treba
najprej testirati, da ni alergičen na čebelji strup. Ko se ugotovi, da je vse v redu,
se začne s piki po predvidenem načrtu zdravljenja, enemu piku
na dan čez tri dni sledita dva, čez šest dni trije in tako naprej, okvirno do petnajst pikov.
V dveh mesecih pridemo do petnajst pikov. Število
pikov je lahko različno. Terč je imel na primer svojo shemo in je za
bolnike predvideval tudi do dvajset in več pikov. Smrten odmerek
čebeljega strupa je štiristo pikov, tako da vam se ni treba bati tridesetih pikov.
Dr. Grošelj je zelo zadovoljen z rezultati zdravljenja. Ugotovil je, da
to terapijo najbolj potrebujejo bolniki z multiplo sklerozo, in želi si,
da bi rezultate zdravljenja še izboljšal. Posebno pri začetni multipli
sklerozi so rezultati zelo dobri. Res pa je, da je terapijo treba
obnavljati.
Znanstveno je dokazano, da čebelji strup znižuje krvni tlak in raven
holesterola ter blaži multiplo sklerozo.
Številni izsledki raziskav dokazujejo, da je lahko čebelji pik
zelo zdravilen. Dokazano je, da so osebe, ki se ukvarjajo s
čebelarstvom, zdrave in da so delovno sposobne do visoke starosti.
Nekatere raziskave celo kažejo, da je 80 odstotkov vseh stoletnikov prav
čebelarjev. Neizpodbitno je, da na njihovo zdravje pozitivno vpliva
čebelji strup, ki učinkovito ščiti pred tumorji in številnimi drugimi
boleznimi. Čebelarji, ki jih med delom v čebelnjaku piči čebela,
najpogosteje ne zbolijo za nobeno vrsto tumorjev niti za drugimi
avtoimunskimi boleznimi.
Po farmakodinamičnih učinkih se nobeno sintetično zdravilo ne more
primerjati s čebeljim strupom.
Pospešena prekrvavitev
Čebelji strup apitoksin je brezbarvna gosta tekočina značilnega vonja,
ki je podobna medu in je grenkega okusa. Že Hipokrat je uporabljal
čebelji strup za zdravljenje nekaterih bolezni. Oče sodobne apiterapije,
profesor Lukomskij (1864) iz Sankt Peterburga, je proučeval možnost
zdravljenja revmatizma s čebeljim strupom. V drugi polovici 20. stoletja
se je povečalo število privržencev zdravljenja s čebeljim strupom in
tako je apiterapija dobila tudi svoj prostor v medicini.
Ljudi zaradi pika čebele predel vboda sicer boli, hkrati pa strup zaradi
raznovrstne sestave dobrodejno deluje na kar nekaj organov. Po učinku je
zelo podoben kačjemu strupu, seveda pa ga je precej manj. Nekako velja,
da bi lahko bilo za ljudi smrtonosnih od 300 do 400 pikov. Pri zelo
občutljivih lahko anafilaktični šok sproži že en sam pik, ki je lahko
tudi usoden, če takoj ne poskrbimo za ustrezen odmerek adrenalina.
Če želite zmanjšati učinek strupa, je treba želo potegniti iz kože. V
trenutku pika se poveča pretok krvi po krvnih žilah. Apitoksin odpre
stene kapilar in tako omogoči organizmu, da lažje in hitreje izloči
odpadne snovi, pospeši metabolizem ter poveča količino kisika v telesu.
Cirkulacija in večja oksidacija preprečujeta razvoj bakterij.
Čebelji strup se najpogosteje uporablja pri zdravljenju vnetij sklepov
Zdravljenje s čebeljim strupom se najpogosteje uporablja za blaženje
bolečin, pri vnetju sklepov in mišic revmatskega izvora, pri
nevralgijah, išiasu, bronhialni astmi, visokem tlaku, migrenah ter ranah
in čirih, ki se težko zarastejo.
Čebelji strup v zdravilnih odmerkih ugodno deluje na večino naših
organov. Širi kapilare in arterije ter tako poveča dotok krvi v organe
in tkiva ter izboljšuje metabolizem; pospešuje nastajanje hemoglobina in
levkocitov v krvi in zmanjšuje zgoščevanje krvi. Poleg tega znižuje
raven holesterola v krvi, arterijski krvni tlak ter krepi srčno mišico.
Izboljšuje splošno stanje organizma, normalizira apetit in spanje, krepi
imunost ter preprečuje razvoj tumorjev in metastaz. Pri večini bolnikov
s težavami s sklepi zmanjšuje vnetja in bolečine ter obnavlja
gibljivost. Najboljši terapevtski učinki se dosežejo, kadar ni
spremenjena anatomija sklepov. Čebelji strup se lahko nanese tudi z
apipunkturo oziroma nanosom čebeljega strupa na akupunkturne točke.
Uporaba strupa je možna s čebeljim pikom ali nanosom pripravka čebeljega
strupa.
Čebelji strup vsebuje približno 41 odstotkov suhe snovi. Njegove
toksične lastnosti ostanejo v posušenem strupu nespremenjene veliko let,
a strup izgubi aktivnost pod vplivom nekaterih bakterij in encimov. V
malih odmerkih strup aktivira zaščitne mehanizme organizma ter spodbuja
hipofizo in nadledvično žlezo.
Boljša prepustnost krvnih žil
Toksični odmerek čebeljega strupa upočasni delovanje encimov, ki
sodelujejo pri koagulaciji krvi. Deluje antimikrobno in izzove krčenje
gladkih in progastih mišic. Sestavine čebeljega strupa povečajo tudi
prepustnost krvnih žil.
Zaradi tega je čebelji strup dobro pomožno sredstvo pri zdravljenju
visokega tlaka, čira na želodcu in dvanajsterniku, povečanem delovanju
ščitnice in podobnih obolenjih.
Glede na to, kako ljudje reagirajo na čebelji strup, jih delimo na tri
kategorije: v prvi so osebe brez kakršnekoli telesne reakcije na čebelje
pike, v drugi so osebe, ki niso alergične, a so zelo občutljive za
čebelji pik, tretjo kategorijo pa sestavljajo ljudje, ki so alergični na
čebelji pik.
Na začetku terapije je treba ugotoviti, kateri kategoriji pripada
bolnik. Najboljši način je alergijski test. Če ta ni možen, se lahko
morebitna reakcija preveri z biološkim testom. Obroba na mestu pika je
popolnoma normalen pojav tudi pri osebah, ki niso alergične na čebelje
pike. Organizem na mesto pika reagira kot na rano in tja pošlje več
krvi. Zdravljenje s čebeljim strupom se ne sme izvajati brez odobritve
zdravnika. Poleg direktnega pika se lahko strup nanese tudi z vtiranjem,
metodo elektrofereze, ultrazvokom, vbrizgavanjem, inhalacijami in oralno.
Vbrizgavanje v kožo
S številnimi kliničnimi raziskavami so potrdili, da je najbolj učinkovit
kar direkten pik čebele. Vnos čebeljega strupa v telo se lahko izvede z
vbrizgavanjem v kožo. V ta namen se uporabi prečiščeni strup v ampulah.
Prednost te metode je, da se lahko strup natančno odmerja.
Včasih se lahko strup vbrizga neposredno v boleče sklepe ali boleče
dele, na primer pri išiasu in nevralgijah. Tudi vnos čebeljega strupa v
organizem s pomočjo inhalacij je razmeroma preprost in učinkovit.
Uporablja se pri zdravljenju bronhialne astme in drugih boleznih
dihalnih poti.
Para čebeljega strupa se vdihava z inhalatorjem. Možna je tudi uporaba
masti čebeljega strupa, narejene iz vazelina, salicilne kisline ter
kristalov silikata, ki omrtvičijo kožo pacienta. To je nujno potrebno,
ker apitoksin prehaja v kri samo prek poškodovane kože. Za oralno
uporabo je na voljo čebelji strup v tabletah. Eno kuro sestavlja 25
tablet, vsaka pa vsebuje strup ene ali dveh čebel.
Oralna uporaba je manj učinkovita kot druge, ker črevesni in želodčni
encimi slabijo učinkovitost strupa.
V nasprotju z Rusijo, kjer obstajajo posebne klinike, ki se ukvarjajo s
terapijami čebeljih pikov, ta vrsta terapije pri nas zakonsko še ni
odobrena.
Zato je treba terapijo izvajati pod strokovnim nadzorom. Čeprav to ni
priporočljivo, nekateri posamezniki čebelji strup uporabljajo na lastno
odgovornost. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da terapija daje dobre
rezultate pri revmatskih obolenjih, bolečinah hrbtenice, sklepov, kolkov
ter pri vnetih tetivah in multipli sklerozi. Ponekod po svetu se
terapija s čebeljim strupom že uporablja tudi za zdravljenje rakavih
bolezni.
Raw
4